»Želja lastnika zbirke je, da se ne bi nikoli razdrobila in da bi v danem trenutku postala del javno dostopne zbirke ene od ustanov, ki so namenjene varovanju premične dediščine. Trenutek je pravšnji, da se zbirka postopoma evidentira in – z objavo na spletu – postane javno dostopna. S tem bo vsekakor postala bolj prepoznavna in bo imela več možnosti za vključitev v sistem javnih zbirk, kakršne so v domeni knjižnic, arhivov in muzejev in jih po zakonu podpirata država in lokalna skupnost.«

»Duhovni kapital, ki ga je ustvarila Glasbena matica v času pred vojno, je bil izjemen. Društvo je povezalo najboljše slovenske glasbene ustvarjalce in poustvarjalce ter jim ponudilo prostor za umetniško izražanje.«

»Omenjenemu gradivu se je pred kratkim pridružilo še devet kartonov novega gradiva iz arhiva Slovenske matice, ki še ni popolnoma urejeno, skriva pa nekaj izrazitih biserov slovenske besede, med drugim štiri zvezke rokopisa s področja toponimije dežele Štajerske izpod peresa škofa in književnika Antona Martina Slomška ter v celoti ohranjen rokopis romana Novo življenje našega najpomembnejšega pisatelja Ivana Cankarja, ki je sicer v knjižni obliki izšel v založbi Slovenske matice leta 1908.«

»Želim, da kot matica v uljnjak, v zakladnico narodovega kulturnega bogastva nosi, kar ta narod ustvarja duhovno najboljšega, najbolj žlahtnega in trajnega.«

»Nova spoznanja o na prvi pogled nepomembni in tudi ne ravno vrhunski seriji kopij segajo, zelo na široko, v številne evropske in ameriške zbirke in v opuse najpomembnejših slikarjev tistega časa.«

»Kot Mariborčanu se mi je nekako zdelo samoumevno, da so to seveda vsebine, ki me v prvi vrsti zanimajo. Z zbirateljsko strastjo se je nabrala ta izjemna količina vsega gradiva. Kjer koli sem kar koli zanimivega videl na temo Maribora, sem tudi kupil, če je le imelo dostopno ceno.«

»S tem bodrilno nagovarja tako dogmatika z ukoreninjenimi privzetimi prepričanji o življenju in svetu kot čuječega potohodca, ki se v prelomnem času duhovnega prebujanja človeštva 'iz sanj o trdnosti materialnega sveta' na novo rojeva v samem sebi 'v svetlobo višjega razumevanja' in postaja opolnomočen v biblijskem pomenu besede.«

»Naboru tako precej znanih kot tudi manj znanih pesmi je skupno to, da osredišča ženske like in jim daje novo mesto v slovenski tradiciji.«

»Pa vendar je v slovenski kulturni zgodovini 'ukrajinski Prešeren', Taras Sevčenko, vplival na slovenske romantike, predvsem na Matijo Čopa, in na naše narodne buditelje, na primer Janeza Evangelista Kreka, ter tudi na pesnike, posebno še na Otona Zupančiča.«